APDEJT.si

Donald Trump je s svojo trgovinsko politiko, vključno z uvedbo carin, poskušal okrepiti ameriško gospodarstvo in prisiliti Kitajsko v popuščanje. Vendar pa se zdi, da njegova strategija ne deluje po načrtih, saj se sooča z nasprotovanjem in negativnimi posledicami. Njegova politika postaja vse bolj nepredvidljiva, kar povzroča napetosti tudi z državami, ki so bile sprva deležne pozornosti, kot sta Indija in Evropska unija.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je uvedla visoke uvozne dajatve na izdelke iz različnih držav, vključno z Brazilijo, Združenim kraljestvom, Japonsko, Filipini, Evropsko unijo in Južno Korejo. Južna Koreja je z ZDA podpisala trgovinski sporazum, ki predvideva 15-odstotno dajatev na izvožene izdelke v ZDA. Ta poteza spreminja pravila povojne trgovine, saj ZDA dajatve uvajajo skoraj vsem trgovinskim partnerjem brez večjega odpora.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je uvedel novo pravilo, po katerem mora predsednik Donald Trump osebno intervjuvati vse kandidate za štirizvezdniškega generala. Trump je izjavil, da ZDA skoraj ne trgujejo z Rusijo in le malo z Indijo. V škotskem Glasgowu so aretirali moškega indijskega porekla, ker je na letalu kričal verske slogane in grozil ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu.

Donald Trump je izjavil, da bo priznanje Palestine s strani Kanade otežilo trgovinske dogovore. Kanada je postala tretja država članica G7, ki je javno izrazila namen priznati Palestino, po Franciji in Združenem kraljestvu.

Ameriški predsednik Donald Trump je s svojimi odločitvami glede carin povzročil pretrese na svetovnih trgih. Presenetila je odločitev o znižanju carin na baker, medtem ko je bil ukinjen de minimis prag za nizkocenovne pošiljke. Trump je iz carin za Brazilijo izvzel nekatere ključne izvozne proizvode, kot so pomarančni sok in letala, kar je pozitivno vplivalo na tamkajšnje delnice. Indija se je soočila s 25-odstotnimi carinami na indijske izdelke in kaznimi zaradi nakupov ruske nafte in obrambne opreme, kar je povzročilo padec na indijskih borzah. Pakistan je poročal o sklenjenem carinskem dogovoru z ZDA, ki naj bi zmanjšal vzajemne carine. Medtem ko se bližajo roki za trgovinske dogovore, zlasti z Avgustovskim rokom za Kitajsko, so vlade po svetu, vključno z Malezijo, v naglici poskušale doseči dogovore z Washingtonom, da bi se izognile višjim carinam. Ameriška centralna banka (Fed) je kljub Trumpovemu pritisku ohranila obrestne mere nespremenjene.

Kanada bo septembra priznala palestinsko državo, sledi pa zgledu Francije in Združenega kraljestva. Nemški zunanji minister Johann Wadephul poudarja pomen pogajanj med Izraelci in Palestinci.

Predsednik ZDA Donald Trump je v sredo, 30. julija, sporočil, da so Združene države Amerike dosegle trgovinski sporazum z Južno Korejo. Sporazum predvideva uvedbo 15-odstotnih carin na južnokorejske izdelke, ki vstopajo na ameriški trg. Novico so potrdili agenciji AFP in BBC.

Kitajska predelovalna industrija je julija ponovno zabeležila upad, saj se indeks nabavnih menedžerjev (PMI) znižal na 49,3, kar kaže na krčenje gospodarske dejavnosti. To nazadovanje sovpada z zastojem v trgovinskih pogovorih med Kitajsko in ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal 15-odstotne carine na južnokorejsko blago, čeprav je bil dosežen nov trgovinski sporazum z Južno Korejo. Južna Koreja se je v okviru sporazuma zavezala k naložbam v višini 350 milijard dolarjev v Združenih državah Amerike. S tem dogovorom se je Južna Koreja izognila prvotni grožnji o 25-odstotnih carinah. Kljub objavi trgovinskega dogovora je novica povzročila padec na več azijskih borzah.

Novi trgovinski sporazum med Združenimi državami Amerike in Južno Korejo, ki ga je napovedal nekdanji predsednik ZDA Donald Trump, vključuje 15-odstotne carine za južnokorejske izdelke, medtem ko so uvozi iz ZDA v Južno Korejo brez davkov. Južna Koreja se je zavezala k investiciji v višini 350 milijard dolarjev v Združene države Amerike, vključno z nakupom severnoameriške energije. Ta sporazum je podoben tistim, ki so bili predhodno doseženi z Evropsko unijo in Japonsko.

Donald Trump je dosegel "popoln trgovinski dogovor" z Južno Korejo, ki vključuje 15-odstotno carino na južnokorejski izvoz, v zameno za zavezo Južne Koreje, da bo v ZDA investirala 350 milijard dolarjev. Medtem je Trump uvedel 50-odstotno dajatev na Brazilijo.

Predsednik ZDA, Donald Trump, je izjavil, da so Združene države Amerike in Južna Koreja dosegle trgovinski sporazum, ki vključuje 15-odstotno carinsko stopo na uvoz iz Južne Koreje. Sporazum naj bi zmanjšal napetosti med državama.

Administracija nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je s podpisom izvršnega ukaza zaprla carinsko določbo 'de minimis', da bi zaščitila Američane pred uvozom fentanila, ponarejenih izdelkov in gospodarske sabotaže. Medtem so ameriške cene bakra po Trumpovi potrditvi 50-odstotne carine, ki izključuje rafinirane izdelke, strmoglavile za več kot 19 %. Evropska unija je priznala, da ne more zagotoviti obljubljenih 600 milijard dolarjev naložb ZDA, saj bi te morale priti od zasebnih podjetij, nad katerimi Bruselj nima nadzora. Dodatno so ZDA s Južno Korejo sklenile trgovinski sporazum, ki predvideva 15-odstotne carine na južnokorejsko blago, v zameno pa naj bi se Južna Koreja zavezala k naložbam v višini 350 milijard dolarjev v ameriške projekte in nakupu energetskih izdelkov v vrednosti 100 milijard dolarjev iz ZDA.

Donald Trump je potrdil, da carine na evropske izdelke, ki znašajo 15 odstotkov, stopijo v veljavo 1. avgusta brez odlašanja, pri čemer jih je označil za velik dan za Ameriko. Medtem ko so evropske države, vključno s Francijo, izrazile zaskrbljenost glede vpliva teh carin na izvoz (ki bi francoska podjetja stal 1,8 milijarde evrov), so se pojavile tudi razprave o morebitnih delokalizacijah proizvodnje in širših posledicah za evropsko suverenost, saj naj bi EU komercialno plačevala ceno za ameriško vojaško podporo. Kljub temu, da so bile sprva napovedane še višje carine, so nekateri partnerji ZDA uspeli izpogajati manjše povišanje, vendar so podrobnosti delovanja carin še vedno predmet pojasnjevanja. Pogovori s Kitajsko medtem niso prinesli opaznih rezultatov.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil, da bo Kanadi močno otežil trgovinska pogajanja, če bo ta priznala palestinsko državo. Trump je dejal, da bo takšna poteza Kanade "zelo otežila" sklenitev trgovinskega sporazuma med državama. Grožnja je prišla po tem, ko je Kanada napovedala namero, da bo priznala palestinsko državo.

Večina ameriških delnic je v sredo zdrsnila, saj so na Wall Streetu narasli dvomi o tem, ali bo Federal Reserve do septembra znižal obrestne mere, kar je vplivalo tudi na mešano gibanje azijskih borz.

Analize kažejo, da je Evropska komisija sklenila neugoden trgovinski sporazum z Donaldom Trumpom. Kljub izogibanju 30-odstotnim carinam, ki jih je grozil ameriški predsednik, bo 70 % evropskih izdelkov, izvoženih v ZDA, obdavčenih s 15-odstotno carino. To carino bodo plačali ameriški potrošniki, kar kaže na precejšnjo zmago ZDA v pogajanjih.

Donald Trump je podal dodatna pojasnila glede svojega odnosa z Jeffreyjem Epsteinom, češ da mu je Epstein 'ukradel' ženske iz zdravilišča Mar-a-Lago, kar je Trump označil za 'slabo'. Demokrati medtem vršijo pritisk na Trumpa, naj v celoti objavi 'dokumente Epstein', pri čemer se sklicujejo na 'pravilo petih'. Pojavile so se tudi bojazni, da bi 'spektakel' okoli Jeffreyja Epsteina lahko pomagal Donaldu Trumpu pri morebitni ponovni izvolitvi.

Napovedane povišane carine Donalda Trumpa bi lahko pomembno vplivale na ameriško gospodarstvo, zvišale stroške za tovarne do 4,5 % in upočasnile rast BDP v drugem četrtletju. Medtem ko administracija poudarja uspešnost pogajalskega stila, analitiki opozarjajo na pomanjkanje podrobnosti v trgovinskih dogovorih in tveganje za višjo inflacijo. Tarife bi lahko prizadele širok spekter izdelkov, od kave in riža do kakava in elektronike.

Ameriške borze so v torek zabeležile padec, saj so vlagatelji prebavljali objave pomembnih združitev in spremljali trgovinske pogovore med ZDA in Kitajsko, hkrati pa so pričakovali objave zaslužkov velikih tehnoloških podjetij. Indeksa S&P 500 in Nasdaq sta se umaknila z rekordnih vrednosti po razočarujočih poslovnih rezultatih nekaterih podjetij, medtem ko so vlagatelji nestrpno čakali na izjavo Federal Reserve glede denarne politike. Glavni razlog za padec je bila kombinacija mešanih poročil o dobičkih podjetij in svežih gospodarskih podatkov.